Ogled tekme slovenske košarkarske reprezentance
Živjo
Danes vam bom pisala o ogledu košarkarske tekme, ki se je odvijala včeraj v Rogaški Slatini. Seveda je jaz nisem smela zamuditi. Sem strastna navijačica. Oziram sem športnica po duši in po srcu. Skratka, ker sem želela biti čim bližje svojim idolom, sem prišla pred dvorano že eno uro prej, da bom imela dobro pozicijo za navijanje. Z mano je šla tudi sestra in starši saj sem tudi na njih prenesla to obsesijo na šport. Ko sem čakala pred dvorano, da se odpre in se hitro prerinem do prve vrste sem zagledala naše junake, ki so pravkar prispeli v dvorano. ne morem vam opisati kako sem se takrat počutila, ko so mimo hodili moji vzorniki. Zame je morda to še posebej drugače kot za ostale saj treniram košarko. No in ko so se vrata odprla sem se hitro prebila do prve vrste in tam seveda tudi do konca tekme ostala. Na začetku smo z bučnim aplavzom pospremili naše junake. A če vam povem iskreno sem bila malce razočarana nad gledalci, ki so prišli. Imela sem občutek kot, da se samo jaz navijam. Fantje so igrali zelo dobro. Vsak je pokazal svoje kvalitete in na koncu so zasluženo premagali ekipo Rusije. Seveda sem tudi izkoristila možnost, da se z nekaterimi tudi po fotografiram za spomin. Bila sem presrečna, da sem lahko del njihove zgodbe oziroma, da so oni del mojega otroštva.Saj vemo, da imamo vsi vzornike. Zame so to slovenski športniki, spet za druge so glasbene zvezde Tako pač je, in prav je da je tako.
Spodaj si lahko ogledate tudi nekaj fotografij, kjer boste zagotovo opazili srečo na mojem obrazu.
Do naslednjič pa uživajte in imejte se radi!🌝
Danes vam bom pisala o ogledu košarkarske tekme, ki se je odvijala včeraj v Rogaški Slatini. Seveda je jaz nisem smela zamuditi. Sem strastna navijačica. Oziram sem športnica po duši in po srcu. Skratka, ker sem želela biti čim bližje svojim idolom, sem prišla pred dvorano že eno uro prej, da bom imela dobro pozicijo za navijanje. Z mano je šla tudi sestra in starši saj sem tudi na njih prenesla to obsesijo na šport. Ko sem čakala pred dvorano, da se odpre in se hitro prerinem do prve vrste sem zagledala naše junake, ki so pravkar prispeli v dvorano. ne morem vam opisati kako sem se takrat počutila, ko so mimo hodili moji vzorniki. Zame je morda to še posebej drugače kot za ostale saj treniram košarko. No in ko so se vrata odprla sem se hitro prebila do prve vrste in tam seveda tudi do konca tekme ostala. Na začetku smo z bučnim aplavzom pospremili naše junake. A če vam povem iskreno sem bila malce razočarana nad gledalci, ki so prišli. Imela sem občutek kot, da se samo jaz navijam. Fantje so igrali zelo dobro. Vsak je pokazal svoje kvalitete in na koncu so zasluženo premagali ekipo Rusije. Seveda sem tudi izkoristila možnost, da se z nekaterimi tudi po fotografiram za spomin. Bila sem presrečna, da sem lahko del njihove zgodbe oziroma, da so oni del mojega otroštva.Saj vemo, da imamo vsi vzornike. Zame so to slovenski športniki, spet za druge so glasbene zvezde Tako pač je, in prav je da je tako.
Spodaj si lahko ogledate tudi nekaj fotografij, kjer boste zagotovo opazili srečo na mojem obrazu.
Do naslednjič pa uživajte in imejte se radi!🌝
Komentarji
Objavite komentar